V bistvu sploh ne vem kje bi zacela. Ta post bo malce bolj podoben romanu, sej veste, zaplet, vrhunec in razplet. Zacela bi kar, kjer sem prejsnjic koncala. Sotor se je izkazal za odlicnega, ceprav pravega preizkusa ni prestal, saj je bila noc jasna. Tako je bilo tudi jutro, zato sva se z Ano odpravili na Mt Tauhara (1088 metrov - si ponosen name Andrej Novak? =). Na vrhu sva spoznali prijazna domacina. (V bistvu je Ana Jamesa nadrla, ko je kamen vrgel po pobocju). Skupaj smo se spustili iz hriba in zapeljala sta nas do mesta, kjer si je Spela kupila nov nahrbtnik. Ko sva kasneje stopali nazaj do kampa, naju je najin novi prijatelj James opazil in naju prijazno zapeljal do kampa. Med potjo smo se dogovorili za vecerno kopanje v vrelcih (ja tudi to imajo, enega celo zastonj). Po vecerji, med katero sva z Ano imele intenzivno debato ali naj dragocene stvari vzameva s seboj ali jih pustiva v sotoru, sva se tako z mojim novim nahrbtnikom, v katerem sva imele vse kar je vrednega, odpravili na pot. Se preden sva prisli iz kampa so nama ustavili simpaticni Nemci in naju zapeljali do najinega cilja. James in njegov prijatelj sta bila ze tam, tako sva se jima hitro pridruzili (razlog: kopalke in nizke temperature nocnega zraka - da ne bo pomote). No, po okoli 10 minutah sem se odpravila nazaj do nahrbtnika, ki je bil le kaksnih 5 metrov oddaljen od naju. Tukaj pa nastopi poglavitni problem - nahrbtnika ni bilo vec! Nasih dokumentov, kartic, gotovine, telefona, fotoaparata in se nekaj drugih stvari pa tudi ne. Poskusile sva poklicati policijo z izposojenim telefonom, vendar zaradi slabega signala nisem slisala kaj so govorili. Zato naju je James zapeljal do policije v Taupu.
Z Ano sva bile ze v fazi smeha, ki nastopi po prvem soku, kar se je najinem novem prijatelju policaju Chrisu zdelo precej simpaticno. Podale sva izjavo, povedale kaj je vse vseboval nahrbtnik, pred tem pa opravile nekaj klicev v Slovenijo, da sva preklicale kartice. No, da ne bova ubogi punci po taki stvari spali v sotoru, so naju zapeljali (seveda z policijskim avtomobilom - zal brez sirene) do kampa po najine stvari, da naju nastanijo v hostlu (to je pa sedaj Novo Zelandski nacin - zastonj seveda). No pri sotoru je nastopil se en manjsi problem. Sotor sva namrec zaklenile s kljucavnico, od katere kljucek je bil - saj ne boste verjeli - v nahrbtniku! Policaju je po priblizno 15 minutah uspelo koncno zlomiti kljucavnico tako sva spakirale in prenesle najine stvari v hostel. Ne boste verjeli kako zabavno se je voziti okoli s policijskim avtomobilom - kako privlaci poglede in kako se vsi sprasujejo kaj se dogaja.
Naslednji dan sva se zjutraj odpravili na policijo, kjer naju je pricakala Sherly - podpora zrtvam kriminalnih dejanj. Z njeno pomocjo sva uredile se par stvari, preklicale Novo Zelandsko telefonsko stevilko ter govorile s Slovensko ambasado v Avstraliji. Tej so nam povedali, da lahko zacasen potni list dobiva na katerikoli ambasadi EU. Tako sva to zadevo zaenkrat preskocili in sle narediti slike za nove dokumente (seveda zastonj). Ko sva se vrnili na policijo, kjer sva bili ze popolnoma domaci, je koncno prisla dobra novica: nasli so moj nahrbtnih in nekaj njegove vsebine! Dobili sva nazaj dokumente, kartice in nekaj ostalih malenkosti. Odvec je verjetno poudarjati, da fotoaparata, gotovine, USB kljucka s slikami in Aninega telefona ni bilo med njimi. Ampak vsaj dokumenti so bili (kartice pa so bile ze tako in tako preklicane). Poleg ze omenjenega je manjkal tudi Anin modrc, njena roza brisaca in najini majici (zenski), tako da sklepamo, da je bil storilec zenskega spola, s stevilko modrca ... (vsega ne smem povedati=)
No, nazaj sem dobila tudi zvezek, kjer (tu se je meni zacela najvecja zabava) so nasli kar nekaj prstnihn odtisov. Moje so odvzeli, da so jih lahko izlocili, glede ostalih... Mami, ce si kdaj tikala ta zvezek bos med osumljenci! =)
Naslednji korak je bil urediti financno situacijo. S Sherly sva sle na banko, kjer sva dobile NZ racuna - sva ze skoraj pravi Kivi - girls=)
Zvecer so naju preselili k najini novi druzini: ata policaj Mark, mama resevalka iz vode Jan, sinova Courtney in Alex, dva simpaticna kuzka, en zmesan papagaj, par Nemcev, bivsi vojak, ter nekaj ljudi, ki poljubno vstopajo in izstopajo iz hise. Ta del bom skrajsala, prevec se tukaj dogaja, da bi vse pisala. Pomembnejsi dogodki so bili le fantasticna vecerja in nesramno jutranje bujenje, ko je Mark skocil na najino posteljo ze ob 8h zjutraj (Kiwi humor). Omenila bi le se zanimivo zaposlitev sinov - to je namrec bungee jumping and giant swing. Ker je vsem tako zelo zal, da se je nama to zgodilo, in, ker je tukaj prijaznost na nekem drugem nivoju, sva danes imeli zastonj giant swing, za jutri pa nama je Mark uredil skok s padalom!
Ker so ze do naju prisle fantasticne vonjave, se pocasi poslavljava. Slike ob priliki - aja ni jih vec. Dobite pa slike iz giant swing - a!
Papa
Se boljse, posnetek! Malo dolg je, ampak tu nimam kje rezati:
