Koncno lahko uporabim frazo: Cape Reinga to Bluff

Ponovno pozdravljeni! Se opravicujem, ker vas malce zanemarjam, ampak cas tukaj kar leti. Clovek hitro pozabi, da nekje dalec obstaja majhna Slovenija in tam par radovednezev, ki jih zanima kako je z nama.
Od ledenikov in zahodne obale naju je pot najprej peljala malce bolj v notranjost, in sicer v turisticno prestolnico juznega otoka - Queenstown. Glede na sloves (se enkrat da poudarim turisticno - ne srecas domacina) je pravzaprav sluzil le kot vmesna postojanka in kraj, kjer sva lahko obnovili najine zaloge hrane. Naslednja destinacija je bila namrec sredi nicesar - Fjordland. Kljub pesimizmu glede pridobitve prevoza (cesta do Milford Sound-a ni namrec kaj prevec prometna), nama je uspelo priti do destinacije (DOC kamp) v enem dnevu. Tu sva se utaborili, se zavili v nekaj dodatnih slojev oblacil in ob velicastnih razgledih pocakali na jutro.

Pogled iz sotora

Naslednja dva dneva sta potekala v znamenju narave: prvi dan Milford Sound in vzpon na Key Summit ter naslednji dan pred odhodom sprehod do jezera Gunn. Skoda besed tukaj - bodo slike bolj zgovorne (pa se te ne dovolj).

Mitre peak

Milford Sound

Key Summit

 Lake Gunn

Ker nama je jutranji sprehod do jezera (v kombinaciji z najino jutranjo lenobo - prebujanje do 11h ...pa saj sva na dopustu, no) vzel dobrsen del dneva, sva najino pot iz Te Anau nadaljevali sele pozno popoldan. Zato sva se odlocili, da prespiva nekje na poti do mesta Dunedin, kamor pac uspeva priti pred mrakom. Tu se je najin ustaljen plan (ki sva ga koncno uspeli vzpostaviti v zadnjih dnevih) zacel sesuvati. Ustavila sta nama namrec Justin in Elise iz Avstralije, ki sta rekla, da naslednji dan potujeta v Dunedin, vendar gresta po drugi poti, kot sva si jo midve zadali, in sicer najprej do mesta Invercargill. Ker nama je bilo precej vseeno, kje prenociva, sva se jima pridruzili. Prav lepo je bilo po dolgem casu potovati z avtom, in to ne kot stopar. Na poti smo opravili nekaj nenacrtovanih ogledov: Bluff (ja, prepotovali sva celotno Novo Zelandijo! =), McLean falls, Tautuku bay,... in ob vecernih urah prispeli v Dunedin, kjer smo se nastanili v hostel. Poleg tega, da je bil sofer, nas je Justin pocastil se s tem, da nam je skuhal vecerjo (špageti Bolonješ alla Australian).

McLean falls

Tautuku bay

Naslednji dan smo se poslovili, saj sta se Justin in Elise morala odpraviti nazaj v Queenstown. Midve pa sva se odlocili za obisk muzeja. Na poti do tam sva si se malce ogledali mesto ter obiskali par trgovin (mislim, da lahko napiseva knjigo z naslovom: Kako lahko par ur izpuhti v nic). Cilj v muzeju je bila predvsem soba z metulji. To je pravzaprav rastlinjak s tropskim dezevnim gozdom in metuljcki, ki letajo okoli in pristajajo povsod, vkljucno z obiskovalci. Vsaj to sva uspeli videti, preden so muzej zaprli=)

Dunedin - drevo z rdecimi cvetovi je Pōhutukawa - NZ bozicno drevesce

Mmm, lunch time

Hvala bogu, je ze sit =)

U, u, da ne pozabim omeniti... veselje in sreca, pristali smo v hostlu, kjer je internet zastonj!!! 
S tem stavkom polnim srece se poslavljam. Lep pozdrav!