Kot pa, da to ni dovolj, je bil Euan tako prijazen, da nas je peljal na privaten ogled vinarne, kjer dela. To je bil cas, ko sva dejansko ugotovile, zakaj pravi degustatorji izpljunejo vino. Kar je prevec, je prevec=)
Ponoci sta se najina gostitelja odpravila na dopust, naju pa pustila v njuni prelepi hisici obdani z vinogradi, s polnimi hladilniki (ja, mnozina). In to je bilo to. 2 dneva sva porabili za lenarjenje, enega pa izkoristili za obisk Kaikoure. Namen je bil rezervirati plavanje z delfini, vendar so nama povedali, da so popolnoma zasedeni do 8.1.! Res ne vem kdo planira toliko vnaprej...=) No kakorkoli, stric google nama je povedal, da je to mozno tudi na severnem otoku, tako sva to pustili za v prihodnje.
Po nekaj dnevih lenarjenja sva kar malce s tezavo zapustili udobno Waiparo in se odpravili proti Nelsonu. O tem pa naslednjic.
Preden se poslovim, bi se rada se enkrat zahvalila Katarini in Euanu za vse kar sta naredila za naju!
Papa!
Bozicno razpolzenje... |
... v dobri druzbi |
Pogled iz hise |
No comments:
Post a Comment